Pocestnica, ki me je brcnila v rit

by jasna
0 comment
Ko sem še zbirala pogum za skok v neznano, sem odkrivala svet skozi zgodbe tistih, ki so si ta korak že upali storiti. Z Zaplotnikom sem preplezala najbolj navpične stene, z Jelinčičem osvajala zasnežene osemtisočake, s Šerugo pa odkrivala afriška plemena.
Ko sem že nekaj časa resno razmišljala o tem, da bi bil že skrajni čas za kakšno daljše potovanje, sem od babice dobila v dar avtobiografijo Benke Pulko.

Foto: www.benkapulko.com

Njena knjiga me je dokončno prislila, da sem nehala iskati izgovore.

Benka me je s svojim pogumom ne samo navdušila, pač pa tudi navdihnila, kajti njene zgodbe niso sad sreče in naključij – vse, kar je doživela, si je trdo prigarala sama. Pri tridesetih letih, ko večina žensk razmišlja o družini in stalni zaposlitvi, se je usedla na motor in se sama odpravila na 2000 dni dolgo potovanje. Prevozila je preko 180.000 km, kar je najdaljša ženska vožnja v zgodovini. Postala je tudi prvi človek, ki je sam prepotoval vseh sedem celin v neprekinjeni vožnji, ter prva ženska, ki je z motorjem prevozila Savdsko Arabijo. Zaradi vsega tega je pristala v Guinnessovi knjigi svetovnih rekordov in na seznamu najbolj znanih Slovenk vseh časov.
Če Benke ne poznate, vam srčno svetujem, da si preberete katero izmed njenih knjig. Verjemite, ne bo vam žal. Ta ženska je res nekaj posebnega.
Ker me je pred leti vzela na zadnji sedež svojega BMW-ja in me odpeljala okrog sveta, se mi je zdelo prav, da ji vrnem uslugo in da ji podarim potovanje v Polinezijo. Nisem vedela, ali ima pri vseh svojih obveznostih sploh željo in čas za dopust pod palmo, zato sem bila istočasno presenečena in počaščena, ko sem od nje dobila spodnji zapis, recenzijo moje zadnje knjige Vse barve Polinezije.
Hvala, Benka, za lepe besede, za družbo na motorju in na jadrnici ter za to, da si me pred desetimi leti brcnila v rit!
.
“Vse barve Polinezije sem najprej parkirala na belo knjižno polico. Par tednov sem jih opazovala z varnostne razdalje. Knjiga Jasne Tuta mi je, tako na videz, delovala kot nevarna literatura. 303 strani strupa, za katerega ne veš prav dobro, kako se boš nanj odzval. V jabolko skušnjave sem zagrizla na mamino vprašanje o prav pisani knjigi. Tako sem po dolgem času prebrala popotniško knjigo in to od prve do zadnje besede NA GLAS! Mama je požirala barve fotografij in sočnost besed, jaz pa podoživljala dileme razpotij. Valovi in ceste imajo nenavadno veliko skupnega. Ves čas se mi je zdelo zelo udobno, da je Jasna imela ob sebi, poleg lupinice, tudi rezervnega krmarja. Kako se ji je mešalo od skrbi, odgovornosti, preobilice dela ko je ostala za teden dni na barki sama, pa je potrdila mojo domnevo, da ko potuješ sam pač nimaš nikoli počitnic.
.
Knjigo Vse barve Polinezije je nujno potrebno prebrati in to iz več razlogov. Da najdete svojega boste morali zajadrati med zgodbe in se potopiti v pravljični svet, ki ga je iz daljnih krajev na vaš prag prinesla preprosta, pristna, perspektivna in prodorna potepuška pisateljica s Primorske. Je odlično branje in iskren, ravno prav pomankljivo napisan memoar, da pusti dovolj prostora za splavanje vaših osebnih želja. Tekst, ki afirmira, da je pot okoli sveta najbližja pot do samega sebe.
.

Jasno je avantura zgnetila v še bolj pristno morsko deklico, ki je v morju avantur poleg vsega ostalega našla tudi sebe in bistvo življenja. Če se že ne boste odpravili sami med koralne grebene, si morate privoščiti vsaj videti svet skozi Jasnine oči. Jamčim, da ne boste razočarani saj vem, da še vedno ne veste vsega o ribicah v straniščni školjki in o toliko drugih zanimivih rečeh.

Osebno se me je zgodba dotaknila še malo drugače. Na prvi strani knjige je bilo z lepimi, okroglimi, lahko berljivimi pisanimi črkami, ki pričajo o vestnosti učenke, napisano posvetilo: da je iskra za pričujoče potovanje vzniknila ob prebiranju Benkinih dogodivščin. Mi je v neskončno veselje in čast, da se je iz mojih zgodb rodila nova, tako unikatna, lepa in zanimiva avantura in rodila še ena dobra popotniška knjiga.

.
Jasna, hvala za vzpodbudo! Preden sem “te” prebrala do konca, sem imela v žepu že novo letalsko vozovnico. Svet je očitno okrogel. In vse kar pošljemo vanj, očitno dobimo nazaj.
Več o Benki lahko preberete na njeni spletni strani www.benkapulko.com.
Knjigo Vse barve Polinezije pa lahko naročite tukaj.

0 comment
4

You may also like

Dodaj komentar

avatar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

This website uses cookies to improve your experience. We'll assume you're ok with this, but you can opt-out if you wish. Accept Read More