Ko mi je hudo …

by jasna
0 comment

Pred kratkim me je novinarka revije Zarja, prijateljica Urška Krišelj Grubar, prosila, naj napišem par misli o tem, kako si pomagam, ko mi je hudo. Nastal je zapis, ki bi ga rada delila tudi z vami, ker mislim, da je voda univerzalno zdravilo, ki lahko pomaga vsem, ne samo meni.

Ljudje so me v teh letih pogosto spraševali, ali je meni sploh kdaj težko. Saj vendar živim rajsko življenje, o katerem marsikdo samo sanja! Le kakšne težave lahko ima nekdo, ki jadra med tropskimi otoki?

Seveda je tudi meni kdaj hudo. Ko potujem, me pogosto zagrabi domotožje. Včasih se tudi v sanjskem zalivu počutim osamljeno in žalostno. Včasih z razlogom, včasih pa tudi ne.
Žalostna sem na primer takrat, ko ob pomembnih praznikih in trenutkih nisem v objemu prijateljev in družine. Hudo mi je tudi, ko se moram spet in spet poslavljati od pomorskih prijateljev vedoč, da jih po vsej verjetnosti ne bom nikoli več videla.

Ko mi je hudo, pa tudi takrat, ko sem utrujena ali slabe volje, mi najbolj pomaga skok v morje. V trenutku se znajdem v osvežilnem objemu, kjer ni prostora za težko srce.

Potopim se globoko, kjer zaplavam svobodni ples med pisanimi ribicami, vse temne misli pa ostanejo na površju. Mimo priplava še želva, ki me spomni, da bom zmogla tudi ta izziv, če se ga le lotim vztrajno, počasi in elegantno. Tišina pod vodo utiša moje preglasne misli in v trenutku sem pomirjena.

“Pusti toku, da odnese skrbi,” pravijo mavrične ribe papagajevke, ki mirno kljuvajo korale. Potem pripavajo delfini in mi prišepnejo, da naj ne stopam skozi življenje s težkim korakom: “Vrti se, delaj prevale, skači, igraj se!” Mi ponavljajo.
Morje je moje zdravilo. Ko se vrnem na površje, lahko začnem znova, opogumljena in potolažena, z radostjo v srcu in bistrejšim umom.

Moja najljubša postelja

Kaj pa takrat, ko ne morem skočiti v morje? Recimo v Sloveniji pozimi? Takrat grem v bazen. Plavanje je moja meditacija, ki me istočasno pomirja in mi požene kri v žile. V vodo grem utrujena, iz nje pridem prerojena.

Če pa niti bazena ni, se zadovoljim tudi s kopalno kadjo. Kajti tisto, kar je zame bistveno, je zdravilen objem vode. V njem se počutim na varnem, ljubljeno in sprejeto.

Vsi objemi so zdravilni, a ta je še toliko bolj, kajti voda ne objema samo okrog ramen. Voda objame čisto vsak kvadratni milimeter mojega telesa in prav zato me zna pobožati tudi po ranah, za katere morda sploh nisem vedela.

Hvala, voda!

0 comment
3

You may also like

This website uses cookies to improve your experience. We'll assume you're ok with this, but you can opt-out if you wish. Accept Read More